Epistemologija socialnega dela

Cilji: študent osvoji koncept epistemologije in različnih epistemologij, epistemologije znanosti in družbenih ved ter sinergetike, znanosti o kompleksnih sistemih, zna reflektirati lastno prakso, zna izvesti epistemološko analizo konkretne teorije in pristopa SD (vključno s svojo lastno teorijo in pristopom) - tudi s pomočjo vrste konceptov in postopkov za vzpostavljanje in ohranjanje učinkovite (dialoške) prakse v SD se nauči udejanjati stališče in etiko udeleženosti (konstruktivistična / hermenevtična / interpretativna epistemologija) Predmetno specifične kompetence: Poznavanje in sposobnost dosledne uporabe jezika SD Znanje in razumevanje zgodovine razvoja strokovnih pojmov in praks na konkretnem področju SD Kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov na konkretnem področju SD Znanje in sposobnost pogovarjanja (spoznavanja, pogajanja, dogovarjanja) in vodenja pogovora v smeri želenih razpletov na konkretnem področju SD Sposobnost strokovne refleksije lastne prakse na konkretnem področju SD Sposobnost udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v SD Zmožnost kritičnega vrednotenja implikacij problemov kulture, rase, spola, starosti, različnih sposobnosti, spolne usmeritve za SD Zmožnost prevzemanja etične in profesionalne odgovornosti biti socialna delavka, delavec

prispevek spoznavnih znanosti k razvoju znanosti epistemologije; objektivistična in konstruktivistična epistemologija - od kibernetike 1. reda do kibernetike 2. reda in kibernetike 3. reda; nove etične dileme; znanost o kompleksnih sistemih: sinergetika socialnega dela; epistemologija vloge uporabnika in socialne delavke - socialno delo v neprostovoljnih interakcijah; sinteza: epistemologija podpore in pomoči

Foerster, H. von (1993). Ethics and Second-Order Cybernetics. Psychiatria Danubina, 5(1-2), 33-47.

Kordeš, U. (2004). Od resnice k zaupanju (22-118, 139-152). Ljubljana: Studia humanitatis..

- (2005). Znanost s stališča udeleženosti. Časopis za kritiko znanosti, XXXIII(221), 206-221.

Možina, M., & Kordeš, U. (1998). Obiranje sadov z Drevesa spoznanja. Spremna beseda k: Maturana, H. R., & Varela, F. J., Drevo spoznanja (219-248). Ljubljana: Studia humanitatis.

Šugman Bohinc, L. (1996). Socialno delo – znanost? Socialno delo, 35(5), 403-405.

- (1997). Epistemologija socialnega dela. Socialno delo, 36(4), 289-308.

- (1998). Epistemologija socialnega dela II. Socialno delo, 37(6), 417-440.

- (2000). Kibernetika spremembe in stabilnosti. Socialno delo, 39(2), 93-108.

- (2005). Epistemologija podpore in pomoči. Časopis za kritiko znanosti, 33(221), 167-181.

- (2006). Socialno delo z neprostovoljnimi uporabniki. Socialno delo, 45(6), 345-355.

- (2010). Od objektivizma h konstruktivizmu in socialnemu konstrukcionizmu v sistemski psihoterapiji. Kairos. Slovenska revija za psihoterapijo. 4(1-2), 51-65.

- (2011). Sinergetika soustvarjanja učenja in pomoči v šoli. V: L. Šugman Bohinc (ur.). Izvirni delovni projekt pomoči (36-79). Zbirka Učenci z učnimi težavami. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

- (2013). Sinergetika učenja in pomoči v šoli. V: T. Kodele, & N. Mešl (ur.). Otrokov glas v procesu učenja in pomoči. Priročnik za vrtce, šole in starše (98-135). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

- (2016). Sinergetični sodelovalni model socialnega dela z družino v skupnosti v družbi. V: T. Kodele, & N. Mešl (ur.). Družine s številnimi izzivi: soustvarjanje pomoči v skupnosti (113-134). Ljubljana: FSD.

Štajduhar, D. (2010). Uvod v konstruktivizem za psihoterapevte. Kairos. Slovenska revija za psihoterapijo. 4(1-2), 29-48.

Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija.


 

pisni izpit (iz poznavanja in razumevanja temeljnih konceptov)

projektna naloga v okviru vaj (ocena študentkine refleksije doživetja ene vaje z uporabo konceptov predmeta in s prilogo, ki vsebuje gradivo, relevantno za izkušnjo vaje)